Carski praženec (šmorn)
Šmorn (ali Kaiserschmarren v Avstriji) je puhasta palačinka, nastrgana na koščke, ki je pogosto pripravljena z rozinami in posuta s sladkorjem v prahu ter postrežena z marmelado ali s sladkanimi gozdnimi borovnicami. Lahko se postreže kot sladka glavna jed ali kot sladica. Ponavadi ga jemo za zajtrk.
Slovensko narečno ime šmorn izhaja iz nemške besede Schmarren, ki je na Bavarskem in v Avstriji v rabi od 16. stoletja in označuje jed, pečeno na masti (stara nemška beseda za mast je »Schmer«). Beseda Schmarren se lahko uporablja tudi v prenesenem pomenu in pomeni razdejanje (torej je ime sladice nepresentljivo - razdejanje na krožniku).
Na avstrijskem podeželju v preteklosti ni manjkalo mleka, jajc, moke in masti. Med množico jedi iz teh sestavin so bili praženci vseh vrst še posebej priljubljeni, predvsem med drvarji visoko v gorah, ki so bili odvisni od hitre in enostavno pripravljene kalorične hrane. Da se je vsak lahko najedel, so maso narezali na majhne koščke. Poleg moke so za pripravo mase uporabljali tudi pšenični zdrob in natrgane žemlje.
V 18. stoletju so kmečke jedi, tudi šmorn, dosegle meščanstvo. Trajalo pa je še sto let, preden je šmorn prispel na dunajski dvor, kjer so ga izdelovali iz sestavin, dostopnih le najbogatejšim, kot sta sladkor in bela moka. Ko so bile jedi pripravljene s tako imenitnimi sestavinami, so jim dodali pridevnik »carska/i«. Tako je nastal danes svetovno znan carski praženec (Kaiserschmarren).
O nastanku šmorna obstaja več legend, ki jih je mogoče izslediti vse do cesarja Franca Jožefa I. (1830 do 1916). Po eni naj bi cesarju šmorn postregli drvarji na enem od njegovih lovskih potovanj v Salzkammergutu. To je bilo oplemeniteno v njegovo čast s sestavinami, kot so mleko, rozine in jajca. Tako je navadna palačinka drvarjev postala carski praženec. Po drugi legendi naj bi se dvornemu kuharju nekoč ponesrečila palačinka. Sladico so cesarju vseeno postregli obogateno z rozinami in posipano s sladkorjem, a jo je menda poslal nazaj z besedami: »Takšno razdejanje (Schmarren) ni vredno cesarja!« Obstaja tudi legenda, da je bil carski praženec prvotno pravzaprav cesaričin praženec, saj bi ga naj leta 1854 dunajski kuharski mojstri ustvarili za cesarico Elizabeto. Toda Elizabeti (»Sisi«), ki je vedno posvečala pozornost svoji postavi, je bil manj všeč kot njenemu možu, cesarju Francu Jožefu I., zato je postal »Kaiserschmarren«.
Recept
Sestavine za 2 osebi:
2 jajci
30 g + 1 žlica sladkorja
120 g moke
ščep soli
250 ml mleka
25 g + 10 g masla
v rumu namočene rozine (po želji)
sladkor v prahu, marmelada, posladkane gozdne borovnice
Navodila:
Če se odločite za šmorn z rozinami, čez noč namočite rozine v rum.
Beljake ločite in jih stepite v čvrst sneg, vendar pazite, da jih ne stepete preveč. Zmešajte ostale sestavine. V to maso previdno vmešajte sneg beljakov.
V ponvi na srednje močnem ognju raztopite maslo. Testo vlijte v ponev in po približno treh minutah po vrhu potresite odcejene rozine.
Ko je dno zlato rjavo zapečeno, razrežite debelo palačinko na četrtine in vsak del posebej obrnite, tudi če je vrh še malo tekoč.
Ko so četrtine spodaj zlato rjave, jih z vilicami natrgajte na manjše koščke.
Dodajte 10 g masla in nato koščke palačink potresite z žlico sladkorja. Koščke pražite še nekaj minut (vmes večkrat premešajte), dokler sladkor ne karamelizira.
Potresite s sladkorjem in ponudite z marmelado ali borovnicami.